Omemba: Orson Welles

»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«

»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«

»Naposled so oskarji postali podobni podelitvam evropskih filmskih nagrad, za katere vedno stokamo, da so dolgočasne.«

»Hollywood je končno začel imitirati Evropo.«

»Ta 'film' ne bi bil nominiran za nobeno nagrado. Cel večer je bil eno samo iskanje priložnosti za govore, v katerih ni bilo niti prave lucidnosti.«

»Največje presenečenje? Kje pa. To je najbolj tipično kalkulirana oskarjevska vloga!«

»V tem skeču je sicer briljirala Glenn Close: prepoznala je komad Da Butt, vedela, iz katerega filma je, povedala zakulisno zgodbo o Spiku Leeju in celo zaplesala – oskarja pa ji vseeno ne bodo dali.«

»Star sem 43, ampak hvala.«

»Vem, da človek v tvojih letih ne tvega rad...«

»Izumita lažne novice.«

»Sumničavost, ki smo jo sicer v zadnjih letih gojili do takšnih 'prestopniških' del, je ublažilo že to, da se je s svojim režijskim debijem prebil skozi ostro selekcijsko sito tako pomembnega festivala, kot je beneška Mostra.«

»Jasno je namreč postalo, da je lahko selektorje prepričalo le delo, ki vanj prinaša nekaj temeljno drugačnega.«

»Njegove edinstvene melodije, ki se stekajo po naših mislih in jih mrmramo na ulicah, so postale zvočni posnetki naših življenj.«

»To sem vzel kot darilo od Orsona, skozi oblake.«